Kaj nas v resnici ohranja anksiozne?

Kot prvo moramo razumeti, da je anksioznost v osnovi le akumuliran strah, skrb, ki se ponavlja…V osnovi velikokrat nima racionalne osnove in je zgolj ponavljajoča se prestrašena misel/skrb, ki izhaja iz sama sebe, torej iz strahu. Po domače nas je strah straha. Ker smo npr. zboleli smo za nečem, in sedaj nas je strah, da bomo še enkrat ali pa da se bo to ponavljalo. Torej ker je bil osnovni šok, strah tako močan se potem bojimo, da se ponovi. A problem je naš odnos do te situacije. To se pokaže tako, da ljudje ponavljajo strašne misli (ne zavedno) in pričakujejo, da bo strah minil. V ta namen je potrebno aktivno usmeriti misli v zaupanje, varnost in notranjo moč. Nič drugega ne pomaga.
Torej naš odziv na neprijetne občutke je tisti, ki potencira naše neprijetno počutje.

To da se prestrašimo ali se počutimo pod stresom je del življenja. A naš ODNOS (oz. usmerjanje energije) v ta ne željen občutek znova in znova ustvarja probleme v psihičnem zdravju na dolgi rok.
Velikokrat sem videl pri delu z ljudmi kako neka ne podporna misel in ponavljanje le te ustvari kaotično stanje. Brez potrebe.

A pogostokrat te občutki izhajajo iz ne podpornih prepričanj o sebi. Da smo šibki, ranljivi, bogi, ne močni.
Za to mnogo ljudi želi postati “flegma”…a v osnovi gre za naš flegmatičen (“na jebi veter”) odnos, do neprijetnih občutkov.
Te občutke pa podpirajo naša prepričanja kako mislimo o sebi.
Torej odnos do misli in občutkov, ter odnos do sebe (kako vidimo sebe. Kot močne ali kot ranljive)

Ena stvar je tudi to promoviranje anksioznosti in depresije. Kot da vsak, ki je bolj intenzivno pod stresom je že anksiozen, depresiven. Najlažje je dobiti etiketo ali pa si jo v večini primerov ljudje nadajo kar sami. Dostopnost o vseh teh stvareh na spleti je v mnogih primerih bolj škodljiva. Ljudje berejo in iz strahu delajo zaključke in ugotovitve.

Drugi problem je, ker jemljemo vse občutke tako smrtno resno, v njih verjamemo tako močno, da nam preprosto krojijo um in smer razmišljanja. A to nam preprosto ne koristi. Verjeti v nekaj kar nam ne koristi, niti ni nujno res?

Kakšna je korist verjeti, da smo šibki in ranljivi?
Torej zakaj bi ohranjali to misel?
Ne verjemi mislim/občutkom, ki te ne podpirajo.
Saj to kar misliš, to čutiš in to živiš.

Resnica ne obstaja.
Obstajajo samo naše misli in občutki v katere verjamemo.
Torej je vse subjektivno.
Torej ustvari to subjektivnost sam.
Izberi tisto kar te podpira in zavrži tisto kar te ovira.

Za to prosim, ustvari prijetno okolje v svoji glavi.
Vsak dan si povej dobre, vzpodbudne misli.
Občutki bodo sledili.
In fizična manifestacija tega so zadovoljstvo, zdravje, dobri odnosi in uspeh.

Če imaš izzive s čemerkoli v življenju je ključno, da gradiš zelo močne in jasne misli glede zaupanja, varnosti, notranje moči.

Iz prakse vidim, da 90% problemov izhaja iz nizke samopodobe. Za to jo dvigni, ne z dokazovanjem ampak skozi spremembo miselnosti o sebi.

Vso srečo ti želim!

Za kakršnokoli podporo pa sem ti vedno na voljo 🙂

Preberite tudi: Ključni znaki anksioznosti (blog)