Toksičen odnos je v veliki večini primerov velik razlog za psihološka neravnovesja. Z ljudmi na uvodnem srečanju energijske psihoterapije, katere izvajam na Vrhniki ali na daljavo skoraj v vseh primerih opazim enak vzorec. Človek misli, da ima problem kot so depresija, anksioznost, nejevolja, itd…na koncu pa vidimo, da so določeni odnosi doma ali v službi tisti, ki hranijo tovrstno stanje. Vsi simptomi so posledica, jedro pa je pogostokrat toksičen odnos ali odnosi. Ko se razreši čustveno ozadje, ki nas ohranja v tem toksičnem odnosu, potem se prvič postavi meja, naredi sprememba in dejansko korak naprej. Prav tako pa je zdravljenje depresivnih, anksioznih stanj takrat lažje. Ta informacija je pomembna, da se išče razlog na pravem koncu.

Je vedno razlog za neprijetne občutke vedno v odnosih?

V resnici, da. Morda ne v naših trenutnih odnosih z drugimi, ampak odnos do sebe in življenja. Če se je mama ali stara mama  zelo sekirala, kaj drugi mislijo o družini, je to prenesla nevede na otroka. S tem se pogled na življenje ustvari v otroku, neodvisno od okolice, zgolj v njegovi predstavi tudi v odrasli dobi.

Noben vzorec, program, prepričanje, navada, ni bila ustvarjena v abstinenci odnosov. Po domače, vse kar se nam dogaja sedaj je plod, rezultat naše preteklosti, predvsem prvih 10 let. Naša realnost, dojemanja, precpecija in vse kar paše zraven nam ustvarijo skrbniki. Večina stvari je priučena. Naš odnos do sebe ni mogoče ustvariti brez drugih odnosov, v otroštvu.

Če obiskujete psihoterapevtsko obravnavo pri meni ste že ne malokrat slišali stavek iz mojih ust “Otrok pri 3 letih ne reče “Sem lep, sem prijazen, se ljubim, sem varen, življenje je varno…itd…” To mu ustvarjajo in sporočajo ali pa ne sporočajo starši. In vloga odrasle osebe, je da prepozna kaj so mu starši predali in česa ne. In da ustvarimo tisto, česar nismo dobili in odstranimo tisto, kar so nam in nam ne ustreza. To je tudi namen življenja, spoznavanje in razvijanje. Psihoterapija pa je orodje, ki lahko pospeši proces. Če potrebujete personalizirano podporo sem vam na voljo na info@marjanrijavec.com

Toksičen odnos ZNAKI?

• Kritičnost je najbolj pogost razlog toksičnosti, a ker je tako normalizirana jo ne tretiramo kot toksičnost. Članek o kritičnosti si lahko preberete tukaj.
• Valjenje krivde na nas za vsako stvar. Ali pa mi valimo krivdo na partnerja/osebo (izmikanje odgovornosti)
• Preverjanje, izsiljevanje, pogojevanje. (če ne boš xy, bom…..Če boš xy…bom…)
• Nasilje fizično ali psihično (žaljenje, zmerjanje)
• Grožnje /ustrahovanje (s samomorom, hitra vožnja, razhodom zveze, odvzem otroka, itd…)
• Ignoriranje (nedostopnost)
• Vlek nase, kontrola. (preko klicev, smsjev, spraševnaja, nadziranje)
• Zanikanje lastne odgovornosti in svojega deleža v problemu
• Odločitev po ne spremembi iz strani partnerja (“tak sem in pika”)

Dejstvo je tudi, da je neka oblika toksičnost v nas. To pomeni, da  do našega partnerja ali druge osebe, kar je normalno. Toksičnost ni slaba kot sama, je zgolj nek vzorec/obrambni mehanizem, ki nas efektira. Če je stvar intenzivna poiščite pomoč.

Je toksičen odnos torej izbira ali usoda?

Vprašanje je ali v trgovini izberemo kumare ali buče ponesreči ali namensko ene ali druge? Dajem izjemno banalen primer, ki nas opomni, da je naša glavna funkcija narediti tisto, kar je prav za nas. Če potrebujemo ali želimo kumare bomo kupili kumare, če pa buče pa buče. Seveda so naši programi in programiranje iz preteklosti bolj kompleksni in globlji, a vseeno ko vidimo, da nekdo neprestano manipulira z nami, izvaja verbalno ali fizično nasilje, zakaj ne izberemo drugačnega odnosa?

Problem je, ker verjamemo strahovom in svojim preteklim programom. “Ni boljšega kot je on”, “Ah samo malo moram potrpeti”, “Saj ni tako hudo, kot mislim”….

In tukaj Dragi moji pa naj vam povem resnico. TO KAKO BOMO O TEH PROGRAMIH MISLILI PA JE NAŠA IZBIRA.

Mi lahko imamo strah pred odhodom od toksičnega partnerja, ker nevemo kako bomo brez njega, ampak ali bomo temu verjeli ali ne je pa naša izbira.

Ljudje obstanejo, ker verjamejo vsemu kar čutijo in mislijo takoj. To kako bomo mi mislili o sebi, o odnosu in o svojih programih je NAŠA IZBIRA.

Psihoterapija pomaga pri temu, da ozavestimo programe, vzorce, prepričanja, mišlenja, ko pa jih OZAVESTIMO, ko jih vidimo, v tistem momentu postane to naša izbira ali bomo rekli DA to drži, ali NE, tega ne želim in naredil bom spremembo. Edina ovira je “slepota”, do trenutka ko ne vidimo kaj počnemo in zakaj. Ko vidimo kaj počnemo in zakaj takrat je to naša izbira.

Torej če vidimo, da smo v toksičnem odnosu, beremo o tem, vidimo  znake na partnerju/ki, na svojem slabem počutju, drugi nam govorijo, lasten otrok nam pove, da je mami/oči zelo jezen/a itd…Potem izbiramo tak odnos.

Karma in odnosi

Osebno sam verjamem, da vsak se rodi v družino, kjer bo lahko udejanil svojo življenjsko lekcijo po katero je prišel. Če to ne bi držalo, potem bi bili v rokah usode in lahko bi bili v vlogi žrtve iz življenja v življenje. Nobene koristi ni, da verjamemo v usodo, razen ta, da se ohranja vloga žrtve in nemoči. To ali usoda ali zavestno ustvarjanje obstaja je ponovno naša izbira. To je kot, kater film bomo pogledali. Naša odločitev.

Kje tiči zajec?

Eden izmed globljjih razlogov zakaj ne gremo ven iz takšnih odnosov pa je, ker mislimo da si ne zaslužimo boljšega. Podzavestno. Prepričanje, da nismo vredni več, da boljšega ni, da boljše ne obstaja. Kar je popolna mentalna blokada, iluzija, ki ji verjamete. ODLOČITE SE DA TO NI RES! Kje je bojevnik/ca v vas, ki brani sebe? Vsaka sprememba zahteva pogum, pogum pa je tvoja odločitev. Ponersreči ne morete biti pogumni in odločni. To morate zgraditi z zavestno uporabo uma, telesa in volje.

In sedaj ko to veste, je to ponovno vaša izbira. Če mislite, da si ne zaslužite kvalitetnega odnosa in partnerja in da ne obstaja, je to vaša izbira. Izberete lahko drugače.

Izbira pa je vaša.