Odnos v katerega se ravno spustimo je vedno zanimiv, poln presenečenj in spoznanj.

Ker pa je intenziteta odnosa na začetku zelo intenzivna, želeli ali ne…pride lahko do pretiranega ugajanja partnerju, če že ne zavestno, najverjetneje podzavestno. Veliko ljudi oz. predvsem moških bi to sedaj verjetno zanikalo, vendar je to normalno.

“Ko imaš nekoga res rad, se želiš za njega potruditi, želiš, da mu je dobro in da uživa!”

S tem ni nič narobe, samo pomembno je, da se večkrat spomnimo in zavedamo tudi svojega centra. Verjeli ali ne, ampak možno je biti izjemno ljubeč, ustrežljiv, pozoren a ob enem zelo sam svoj, v svojem centru in samozavesten.

Ohranjanje svojega centra je še posebaj pomembno, če se s partnerjem preselita skupaj v isto stanovanje/hišo ali pa preživita res ogromno časa skupaj. Zgodi se lahko namreč, da čez dan gledaš, opazuješ, se pogovarjaš in preživiš ogromno časa s partnerjem, kar pripelje do tega, da ogromno časa preživimo v energijskem polju partnerja in pozabimo na svoje polje. Moč in voljo pa nam daje prizemljenost s samim sabo, s svojim telesom.

Enostavne rešitve za ohranjanje svojega centra so:

• gledanje sebe v ogledalo in pozitivno pogovarjanje s samim seboj za nekaj trenutkov
  (s tem opazimo, se prizemljimo)
• pogledamo lahko svoje roke in se čez dan večkrat zavedamo svojega telesa
  (se zavemo svojga centra, tukaj in zdaj)
• si ponovimo kakšno mantro “Jaz sem tukaj in zdaj, v svojem telesu!”…

Skratka, da ne pozabimo nase okej? To je zelo pomembno, ker če pozabimo nase imamo občutek, da nas odnaša, da smo nestabilni in zgubimo svojo življensko pot, ki pa je še vedno individualna.

“Partner je zgolj velik korak na naši poti, pot pa je še vedno naša! Ne pozabimo tega :)”

Ko smo z nekom tako zelo  povezani in prepleteni, mentalno, čustveno, fizično, kot tudi energijsko pride do prepleta med dvema dušama. Prepletejo se vsi aspekti, podporni in malo manj podporni, kljub temu pa so te malo manj podporni, priložnosti za izjemno rast…In ravno za to pišem ta članek.

Zakaj pišem ta članek?

Verjeli ali ne določene stvari, določena prepričanja, vzorci, občutki in spomini pridejo na plano le v odnosu s točno določeno osebo. Ko partner nekaj reče in se v nas vzbudi izjemno neprijetno čustvo, iz nenada, to pomeni, da je tukaj rana, katera je nastala v prejšnem odnosu, v otroštvu ali celo v preteklem življenju in jo je smiselno  pogledati, jo očistiti, razrešiti in se vprašati iz kje izhaja, se pogovarjati o tem.

KAJ JE TOREJ BISTVO ODNOSA?

V partnerstvu smo za to, da nam to rano partner pomaga tudi očistiti. To ne pomeni, da prevzame rano nase. Ker ko se na partnerja zderemo ob tem občutku, mu svojo rano prenesemo, si želimo raniti osebo, katero imamo najraje? Partnerja morata stopiti skupaj in iti čez izzive, če tudi jih ima samo en.

Stavki partnerja v odnosu kot so na primer “To je tvoj problem” ali pa “To je tvoja stvar / tvoja rana” oddaljijo partnerja drastično. Saj ko to partner izgovori zanika osnovni namen odnosa, ki pa je skupna rast, razvoj, medsebojna pomoč. Seveda mora vsak sam počistiti svoje rane, vendar nam jih partner lahko pomaga očistiti, zgolj s poslušanjem, izkušnjami in z svojim doprinosom.

Cilj odnosa ni le…

da si drug drugemu mečemo vzorce in prepričanja iz pretklosti na plano, ampak, da gresta skupaj skozi to rano kot partnerja, kot najboljša prijatelja. Da si pomagata, da se razumeta in sta sočutna, brez obsojanja, oz. s čim manj.

V partnerskem odnosu je zelo koristno ohranjati vez “zelo dober prijatelj”. Odnos “zelo dobra prijatelja” je povezovalen in združuje. Odnos “mož in žena” ima še močnejšo vez, ampak ima lahko negativno konotacijo oz. zaradi nabranih negativnih izkušenj in občutkov, lahko to partnerja oddalji. V ozadju so še močnejše stvari, ki nastanejo ob poroki…Za to se ogromno odnosov po poroki začne majati…o tem kdaj drugič…

Dva se najdeta z razlogom…

Če smo res čuječi, lahko po parih tednih/mesecih ugotovimo, da imamo s partnerjem zelo podobne rane, mogoče v malo drugačni obliki, vendar je neka glavna tema, ki je obema skupna. In če parterja ozavestita, katero skupno rano imata, se zavestno odločita, da bi šla rada čez to in gresta v proces skupaj, da zrasteta, da se razvijata, je to to…To je potem to. To je smisel odnosa. To je bistvo, bravo!

Ko partner nekaj reče in v nas vzbudi nenaden in močan občutek lubosumja, je idealno, da nam partner tudi pomaga iti čez to in nas ne obsoja. To je čar odnosa, to je ves smisel. V partnerskem odnosu smo na istem bregu in ne na nasprotnem bregu. Partnerja pomeni odnos, odnos pa pomeni sodelovanje in ne “Jaz proti tebi, ti proti meni”. Odnos ni vojna, odnos je harmonija, je iskanje skladja s ciljem zrasti skupaj.

Ko dosežemo v odnosu, da ob nelagodju partnerja hitro stopita skupaj in si želita iti čez izziv, to rano, dasta namero in sodelujeta, je potem to to.

Povzetek 🙂

Cilj tega članka je le, da se spomnimo, da smo v odnosu res na istem bregu, da je to osnovni namen odnosa, da rasteta skupaj, si pomagata. Odnos je rast in nič drugega!

Lepe poletne pozdrave,
Marjan