DUHOVNOST V PRAKSI🥰
Če želimo spoznati luč, se moramo spoznati s temo.
Torej…
Kaj je tisto, kar v odnosu pripelje dva do konflikta?
Kaj je to lahko rečemo…. “zlo” v človeku?
Zlo v človeku se preprosto pokaže kot AROGANCA.
Kot ne zmožnost videti KAKO naše misli, besede in dejanja VPLIVAJO na nas in na druge okoli nas.
Ta pojav je v odnosih zelo zelo prisoten.
To se pojavi navzven kot “slepo zagovarjanje svojih prepričanj, stališč…brez dejanskega RAZUMEVANJA.”
Aroganca/ignoranca je delati nekaj brez vedenja ZAKAJ to počnemo. Gre v resnici za slepo prepričanje za katerim stojimo, BREZ PRAVE PODLAGE oz. razumevanja zakaj tako mislimo…
Če rečem “Vloga moškega je da _________, vloga ženske je da ______”
Pa je to dejansko res? Ali je to le prepričanje, ki sem ga dobil od nekje?
Torej Ignoranca in aroganca je nepoznavanje vzroka, nepoznavanje namena, motiva, vzgiba zakaj nekaj mislimo, govorimo, počnemo.
In to nas drži v nevednosti, v iluziji in nam onemogoča da napredujemo.
To v odnosu pripelje do tega, da tovrstna prepričanja za katere se sploh ne vprašamo ali so resnična peljejo in prevladujejo v odnosu.
Naporne besede vem….a potrebno je govoriti o tem.
Naprej….
“Poskrbeti zase je odgovornost vsakega izmed nas”,
so besede, ki sem jih sanjal danes…
Poskrbeti za svoje zdravje, misli, odnose, dejanja itd…
Če si škodujemo npr. z škodljivimi substancami, navadami, se družimo z nepodporno družbo, vztrajamo v grobem odnosu, se vrtimo v negativnih mislih leta in leta…
Se zavedamo kako vplivamo s tem na svojo ožjo družino???
Ko človek kadi in s tem jasno škoduje sebi in svoji družini in reče po pogovoru z ženo “Tak sem, to je moja pravica”. S tem sporoča “Vseeno mi je za sebe, svoje zdravje in za vas in vaše zdravje.”
Uf…
Zlo v človeku je, da ne prepoznamo teh nepodpornih dejanj in za to nič ne naredimo. S tem ko škodujemo sebi, škodujemo svojim staršem, svojim otrokom in partnerju… saj smo energijsko zelo povezani, želeli ali ne.
Odgovornost posameznika je, da se vpraša…kako moje življenje, moje misli, dejanja, navade, besede vplivajo ne samo name ampak na moje bližnje in na svet okoli mene.
Kaj oddajam?
Kakšne kvalitete žarim navzven?
Ali moj obstoj, moja bit dejansko doprinaša k družini ali ne.
Ne zgolj na fizičnem nivoju….ampak čustvenem, mentalnem in duhovnem.
Ko človek opazi, da npr….”kajenje” ne škoduje le njemu, ampak tudi njegovi družini, iz vidika zdravja vseh, finančno škoduje družini, prav tako ne doprinaša h kvaliteti odnosov iz vidika obiskov, saj je v stanovanju vedno zakajeno in mnogo prijateljev ne prihaja rado, itd…
Ko človek pri sebi ozavesti efekt svojih misli, besed in dejanj nase, na svojo družino in okolico in tudi z MOČJO VOLJE NEKAJ SPREMENI IN STOPI ZAVESTNO NA POT K SPREMEMBI…
potem temu rečemo lahko duhovnost 🙂
Gre za zavedanje sebe, drugih in simultano živeti življenje iz različnih zornih kotov.
To je praktična duhovnost dragi sopotniki.
Oz. duhovnost v praksi.
Ko sta v odnosu oba odprta in pripravljena na pogovor tako potem nastaja harmonija in se odnos gradi v čudoviti smeri.
Največji sovražnik v odnosu je aroganca, ki “poskrbi”, da bo imel vsak svoj prav in branil ta svoj prav, če tudi bo napačen.
Bodimo pozorni na ta aspekt, ko se spuščamo v nov odnos 🙂
Lep in uspešen začetek tedna želim čisto vsem💙
