Po raziskavah se 65% ljudi vrne na stare prehranjevalne navade v roku treh let in pridobijo nazaj vso izgubljeno težo.

Le 5% ljudi ostane na dieti in obdrži izgubljeno telesno težo.

Torej je procent zelo zelo majhen, kar nam nakazuje, da je koristno iskati odgovore drugje. Razlog zakaj diete ne delujejo je, ker izključujejo glavni faktor, ki pa je unikatnost oz. specifika posameznega telesa. Vsi smo si različni, vsi imamo svoje preference, potrebe in želje. Nekdo potrebuje več maščob, nekdo OHjev, nekdo več beljakovin. Prav tako je to odvisno od letnega časa, osebnih ciklov,  aktivnosti, itd…

Kot vedno znova ponavljam. Vi sami sebi ste najboljši nuticionist. Vse kar nas ovira je neznanje in lenoba. Neprijetno slišati a zelo iskreno. Če odpremo oči in se preprosto vprašamo kaj mojemu telesu resnično odgovarja?

Po kateri hrani se moje telo počuti zelo živo?

Tako bomo našli odgovore…

Osebno sem našel izjemno dobro mešanico zajtrka, sadje, oreščki in sir. Nerealno me dvigne, napolni ter nasiti. Velikokrat ne gre za to, da moramo kupovati nevem kakšno hrano, le skombinirati jo moramo skupaj. Če imate radi palačinke in vas zabijejo, jih probajte narediti brez jajc in s pirino moko, dodajte morda malo masla, več radenske in bodo lažje in polne ob enem, sam ulijem kar donat namesto radenske!  Namesto navadnega mleka dodajte ovseno, ki je naravno sladko, če vam je presladko ovseno, dajte mandljevega, če pa dajte vodo, koga briga?

Sporočilo tega članka je, da prej kot bomo ovrgli vse diete in začeli razmišljati s svojo glavo, lažje nam bo. Če nimamo idej za hrano, je v teh dneh več kot kadar koli v zgodovini “zastonj” receptov na spletu, v knjigah itd…

Pri dieti je občutek kot da vstopimo v nek okvir, ki nas že v štartu omeji, to lahko in tega ne. In naravni odziv telesa je upiranje. Morda ne takoj, a rezulat 5% govori zase.

Bolj kot kaj jesti, je tudi pomembno kdaj, koliko in s kakšnim namenom. Ali ker je telo res lačno ali jemo kompulzivno?

Kompulzivno prehranjevanje oz. hrana kot orodje za umiritev, sprostitev, itd… je ena izmed najbolj pogostih novodobnih “motenj” in če želite prekiniti čustveno prenajedanja vam toplo priporočam ta program, ki dosega super rezulate pri vseh, ki si želite boljšega življenja in manj kilogramov.

Vsem želim obilo poguma in volje pri spremembi svojega življenja

The post Utrujena od diet? appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Tudi marmeladni rogljiček je ogljikov hidrat!

Drži a kako se počutimo po njemu? Nas zabije, obteži, naredi zaspane, nam povzroči še več želje po sladkem itd.??? Potem morda to ni najbolj optimalna izbira drži?

Torej definitivno ni potrebno biti strokovnjak, da izberemo prave ogljikove hidrate zase a v procesu izgube kilogramov je pomembno, da prestavimo v drugo prestavo in zavestno izberemo ogljikov hidrat, ki nas resnično podpre. To so ogljikovi hidrati, ki imajo več vlaknin, tudi več beljakovin in so bolj polni sami po sebi.

OGLJIKOVI HIDRATI in Seznam “TA” kvalitetnih

Dajmo ne izumiti tople vode in le pozorno poglejmo kako se naše telo odziva na pašto ali na kvinojo. Kakšno je blato po takšnem obroku, se počutimo s kepo v želodcu po enem ali drugem? Kar želim predstaviti je to, da morda nekomu bolje naredi pašta kot kvinoja in da je to povsem okej. Mnogo ljudi, ki se odloči za Program STOP SLADKORJU leta in leta sledi specifičnim dietam, kategorizira hrano v dobro in slabo, povsem ločeno od počutja telesa. Kaj ni to tisto kar nas utruja?  Osebno menim, da specifične/ostre diete niso rešitev. Ne znam vam povedati koliko ljudi je zatravmiranih zaradi pritiska, ki ga povzroča dieta in to je prva stvar, ki jo pri delu s strankami ovržem. Pritisk diet, pritisk števila obrokov, kaj, kdaj, kako. Nič več!

Za to spustite vse sezname kaj je dobro in kaj ni dobro. Odpreti je potrebno raziskovalni, eksperimentalni duh v sebi do hrane in najti prava živila in prave kombinacije za svoje telo. Gre za proces in ne slepo sledenje dieti. Tisti, ki na to notranje opazovanje ni pripravljen, bo le slepo vztrajal pri prehrani, katere je navajen jesti in tako do izgube kilogramov ter predvsem (kar je najbolj pomembno) boljšega počutja ne bo prišlo ali pa zelo počasi.

Kaj narediti?

Odprimo oči. Kupimo si vse možne vrste ogljikovih hidratov. Bulgur, kuskus, kvinoja, ajdova in prosena kaša, vse vrste pašt (brezglutenske, polnozrnate, navadne, itd…), riž, leča, ješpren itd…in poizkusimo kateri ogljikovi hidrati nam naredijo dobro in z njimi lahko izgubimo težo. Pogledati moramo tudi resnici v oči. Bela moka, gluten in škrob imajo svoj čudežni efekt na telo in vse kar obide to živilo je že dober začetek.

Nihče ne pozna vašega telesa bolje kot vi. Le potrebno si je vzeti čas, razbiti določene mite in prepričanja o hrani ter si dovoliti eksperimentirati, opazovati, raziskovati hrano ter svoje telo. Naj bo proces zabaven in ne utrujajoč. Bo šlo :)?

Osebno mnenje?

Osebno menim, da je ajdova kaša izjemna, saj ima veliko vode, veliko beljakovin in predstavlja resnično uravnotežen ogljikov hidrat, ki ne proži pretirano inzulina. Kvinoja prav tako, le da smo jo malo manj navajeni jesti. Po obeh hranilih človek ostane dolgo sit in neobtežen.

Veselo eksperimentiranje.

The post Ogljikovi hidrati za hujšanje appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Vprašanja za refleksijo

• Ali je to kar mislim o hrani res resnično?
• Ali so živila na mojem jedilniku res primerna za dosego mojega cilja? Kaj je moj cilj?
• Katero živilo ni najbolj podporno pa ga vseeno konzumiram?
• S katerim zdravim živilom lahko nadomestim to nepodporno živilo?

Če imamo izzive z izgubo kilogramov obstaja velika verjetnost, da vnašamo preveč kalorij oz. jih premalo porabimo. In hranila kot so majoneza, maslo, ostale OH jedi, sladke stvari, itd…imajo precej kalorij.

Ne gre pa samo za kalorije.  Gre tudi za kompleksnost hrane.

Na policah že več tednov ali mesecev

Procesirana hrana, ki je dolgo na policah, konzervirana, prežeta z vsemi možnimi dodatki je veliko bolj “energijsko” kompleksna, kot pa surova kumara, paradižnik, grah, itd…

Paradižnik zraste na vrtu, ga odtrgamo, umijemo in pojemo. Gre za preprosto živilo. Lahko si jo predstavljamo kot eno celico, katero naše telo hitro in lahkotno razgradi. Medtem ko proteinska ploščica je šla čez mnogo, mnogo korakov, procseov, ljudi, rok, mašin, itd…da je nastala takšna kot je. Za to jo naše telo težje razgradi. Proteinska ploščica je kot molekula, kompleksnejša. S proteinskimi ploščicami ni nič narobe. Gre le ponovno za ravnotežje. Stavek, to prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano je zelo na mestu in morali bi se ga spomniti večkrat.

The post Iskrenost v prehranjevanju appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Prebrati seznam super hranil in se ga držati kot pribito je norost. Po samih prehranskih vrednostih hrane tretiramo hrano kot dobro ali manj dobro, kar je tako zelo ozkogledno, da ne vem kaj naj še dodam. Avokado je po hranilni vrednosti zelo super, ampak mnogim avokado ne naredi dobro. Razlogov je lahko mnogo. Kar želim povedati je to, da niso vsa živila, ki jih označujejo strokovnjaki za superživila podporna prav za vas.

Pomembno je opazovanje.

Ko nekaj pojeste, poglejte kako odreagirata vaše telo in um v naslednjih urah. Edino tako boste lahko izvedeli kaj ustreza telesu in kaj ne. S  tem razlogom je tudi priložena tabela hranil, razdeljena v kategorije. Hrana, ki nas poživi, upočasni, naredi stabilne, uravnoteži, odpre in naredi fleksibilne itd…Kako hrana vpliva na telo, kako na mentalne sposobnosti. Vse to so stvari na katere hrana vpliva. V osnovi pa lažje kot je prebavljiva hrana, manj nas ovira v kognitivnem (mentalnem) procesu. Tovrstna hrana, ki jo telo prebavi vsebuje veliko vode. Naše telo je 70% sestavljeno iz vode. 70% sveta je prekrito z vodo. In prav tako je najbolj optimalno jesti hrano ki ima 50% – 70% vode v sebi. To pa so? Sadje in zelenjava.

Več vode kot ima hrana, lažja je za prebavni trakt. Kot visoko oktansko gorivo za motor, ima boljši izkoristek.

Pomembno je tudi, da opazujemo kdo nam je hrano pripravil in kakšno je naše počutje po tem. Tudi hrana iz določenih restavracij je lahko precej konfliktna ali pa zelo podporna.

Pomembno je tudi razmerje hrane. Velika napaka katero dela mnogo ljudi je prav ta, da jedo hrano ki ostaja, ker jo je treba pojesti. To je velika napaka, saj hrana ki je stara, postana ali odprta dolgo časa je polna počasne vibracije, po ajurvedi ji rečemo Tamastična hrana. To je hrana ki upočasnjuje telo, ga dela leno. Cilj je da niti ne pride do tega, da hrana ostaja. TO JE CILJ!!! Ena takšna postana jed lahko naredi ogromno škode črevesju. Dan ali dva star kuhan brokoli, kljub temu, da je v hladilniku lepo zaprt, enostavno ni za na mizo več. Bolj kot je mehka stvar, prekuhana, hitreje jo moramo konzumirati. Surove stvari vidimo, zdržijo dlje ja? Prosim pa vas, ne spravljajte kuhanih bučk, krompirja, brokolija in ostalih hranil za druge dni, ker se sami sebe zastrupljate. Da ne govorim o postanem mesu od včeraj ali juhah, ki so v hladilnikih po par dni. Jejte kar se le da sveže pripravljeno hrano. Hrana naj bi bila po pripravi užita takoj ali najkasneje do 2 uri po pripravi. To pomeni, da se moramo naučiti dozirati koliko hrane skuhati, da ne bo ostala. Ponovno nas sili to k čuječi pripravi.

Skratka potrebno se je opazovati in potrebno je opazovati hrano. V kakšnem stanju je.

Obrok naj bi pojedli kar se le da hitro po tem ko je pripravljen. Ne kuhajte zjutraj in pojeste potem to za kosilo ali zvečer. S tem si vnašate v telo že postano hrano, ki je energijsko v degeneraciji. Tako kot se človek rodi in razvija, ter tako umre, enako s hrano. Hrana ima svoj cikel in s predelavo ji pospešimo ta cikel. Ne jejte stare obolele hrane. Ko jo predelamo, je njen rok trajanja kratek. 4 ure po skuhanem obroku, je hrana praktično že v procesu degeneracije, odmiranja, določene bakterije se začenjajo nabirati. Obrok naj bi bil zaužit topel, kjer vonjamo hrano saj s tem že absorbira naš zgornji del avričnega polja veliko prane, ki hrani ne le organe ampak naše energijsko telo. Topla hrana nas napolni drugače kot hladna hrana. Topla hrana je bolj žareča v smislu distribucije prane oz. energije iz hrane. Bolj je celostna in ni tako lokalna kot hladna hrana. Oreščki so super hranljivi vendar po nekaj časa nam zapaše topel obrok, juha, topla rižota, itd…To je naraven klic telesa in celotnega sistema po bolj celostni obravnavi :). Za to je vonanje predvsem tople hrane zelo zelo pomembno. Z vdihom vsrkamo pransko/energijsko vsebino hrane v naš sistem. Pomislimo tudi zakaj imamo sploh nos za dihanje, če imamo pa že usta? Kaj je funkcija nosu pri prehrani?

Topla hrana ima drugačno sposobnost distribucije prane med hranjenjem, kar nas naredi bolj polne. Topla hrana ima generalno gledano več toplih odtenkov prane medtem ko hladna/surova hrana ima več hladnejših. Ni pa to pravilo. Toplota odpre, poveča tudi pretočnost krvi in nas znotraj razširi, kar nas naredi bolj polne. Medtem ko hladna hrana upočasnjuje pretok krvi. Tega seveda ne morem dokazati vendar po lastnih opazovanjih je temu tako. Pojejte toplo juho ali pa poližite sladoled. Vas je že kdaj zakuhalo tudi v glavo ko ste jedli juho? O tem govorim.  Toplota odpira, hlad zapira. Za to se v savni pije tople čaje. Ker savna odpira polje in telo, širi, večja pretočnost, in če bi popili ledeno pijačo bi si lahko naredili veliko škode po tako razgretem telesu. Seveda šokiranje z skoki v ledeno vodo po savni ima svoje druge funkcije, ki pa so vprašljive.

Poskusite s konzumiranjem hrane takoj ko jo pripravite, ne jejete postane hrane ter jejte hrano z visoko vsebnostjo vode. Videli boste v roku parih tednov bo vaša energija šla navzgor, počutje, čustva, um. Manj boste jedli, energije pa bo več. Zakaj? Zaradi energijskega naboja sveže hrane, surove hrane, hrane polne vode in ne predelane, postane hrane, ki je na policah že mesece.

Kot smo že rekli je hrana živa saj je sestavljena iz mnogo mikroorganizmov. Manj kot je obdelana in predelana, bolj je živa a težje prebavljiva, to je nek zanimiv paradoks. V osnovi pa ne gre za to, da nam bog ne bi dal dovolj močnih prebavnih traktov, gre le za to, da smo ga z nezdravo in neurejeno prehrano degenerirali zelo hitro. Pri nekaterih se to hitro opazi, pri nekaterih ne. Je pa sigurno stopnja vitalnosti odvisna od hrane, ki jo uživamo tekom življenja.

Problem vidite je ta, da jemljemo svoje telo za samoumevno, za to vanj tručkamo vsega boga. Ko pa pozorno pogledamo vidimo, da je naše srce, jetra, želodec, črevesje, oči, itd…vse sestavljeno iz celic, ki pa so v osnovi bitja in s hrano vnašamo fizičen kot tudi energijski aspekt v te celice. In s čimer jih hranimo to potem smo. Za to je pomembno, da postanemo čuječi v prehranjevanju. To ne pomeni, da celotno svoje življenje sedaj usmerimo v hrano in postanemo obsedeni s tem, sigurno ne. Saj namen nas samih ni le ta, ampak podporna hrana in pravi način prehranjevanja naredi najbolj optimalno platformo (naše telo) za delovanje nas samih (duše). S počasnim, lenim, zakisanim telesom polnim bakterij in sluzi bomo težko živeli svoje poslanstvo in svoj optimum, drži?

Prava hrana in pravilno hranjenje nam omogočata postaviti čvrste temelje, tukaj na zemlji.

The post Opazovanje sebe in načina prehranjevanja appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Če živite z osebo, starši, otroci, partner, ki kompulzivno jedo ali mu/ji zadiši pogosto določena hrana morate razumeti, da ste v njegovem polju tudi. To vpliva tudi na vas.  Posebej če ste v tesnem stiku s to osebo. Za to je pomembno da se vsake toliko očistite z meditacijo, ki je priložena v programu ali s spodnjo afirmacijo ter, da morda naslovite to tematiko s to osebo, če je stvar izpod nadzora.

Normaliziranje sladkorja

Pomembno je razumevanje, da je tudi ta oseba “žrtev” teh pretiranih želja in da tega ne normaliziramo. Mnogo ljudi, ki jim sladkor itd. ne predstavlja izzivov z zdravjem ali telesno težo nadaljujejo s tovrstnim prehranjevanjem. Seveda se nam vsem telo različno odziva, nekatere takšna prehrana hitro podre, nekatere pa sploh ne, vendar to moramo spoštovati. Sigurno pa vrsta in količina hrane vpliva na vse, če ne zdaj pa kaj kmalu. Za to je pomembno, da ne zapademo v to, da je normalno konzumirati toliko hrane ali toliko sladkorja, zgolj za to ker se osebi poleg nas ne pozna.

Smo čuječi in razumemo, da to ni zavestno dejanje. Vse kar ni zavestno oz. čuječe dejanje nas oddaljuje od nas samih.

Če mislimo, da takrat ko nam zapaše, da moramo pojesti nekaj sladkega in da je to naša naravna “pravica” je to iluzija. Seveda pravica je, ni pa koristno za naše telo kot tudi čustva in um. Bomo upoštevali “pravico” ali bomo iskreni in ljubeči do sebe s tem da izbiramo pravo hrano. Veste koliko ljudi uveljavlja to nezdravo “pravico”. Temu se reče upravičevanje nesmotrnih dejanj, ki jih zamegljujejo te forme kompulzivnosti v nas, ki želijo občutke, ko pojemo sladko. Kako prefrigan je naš um. Obrnjen mnogokrat proti sebi. Temu lahko rečemo STOP in to še danes!

Vloga nas samih je, da presodimo kaj je res dobro za nas in kaj ne in to reguliramo, brez kaznovanja ali slabe volje. To je tudi cilj programa.

Pomembno je, da opazimo zablode družbe, ki vplivajo na nas. Sladkor v jogurtih, sladkor v vloženih stvareh, sladkor povsod. Seveda…super konzervans, a za koga? Le za tiste, ki prodajajo in podaljšujejo trajnost izdelku. Potrošniki pa pridemo v fazo, ko če tega sladkorja ni iščemo in iščemo. Vendar nič več. Izberimo čuječe prehranjevanje za čuječe življenje.

The post Vpliv drugih ljudi na vaše kompulzivno prehranjevanje appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Kot prvo, je to verjetno dolgoletna navada, vendar to ni jedro. Jedra so različna, za to tudi imava individualne seanse, da vidiva kje se zatika. Lahko je stvar globlja in izvira iz otroštva, lahko pa da se je tekom let kot posledica stresa in hitrega življenja ustvaril nepodporen prehranjevalni vzorec. Vem, da mnogo od napisanega ti je samoumevno in jasno, vendar je edini način da pridemo do jedra, da debatiramo in izvajamo poglede vase.

V primeru, da je prihaja do pretiranega prehranjevanja ali kompulzivnosti do neke hrane zgolj zaradi stresa in so šle kile navzgor je dokaj enostaven proces, saj je potrebno odstraniti le kompulzivne forme iz telesa, ter občutke manjvrednosti v povezavi z lastnim telesom, ki so morebiti nastali že v teh letih.

V drugem primeru, ko se pojavljajo kompulzivne navade že iz otroštva, na primer, da smo bili nagrajeni ali kaznovani s hrano, so nam starši pogojevali lastno vrednost ter nas nagrajevali s hrano, smo morda imeli težke trenutke med hranjenjem kot otrok, ali pa so nas zbadali z žaljivkami o lastnem telesu, nas primerjali itd. zelo aktivno v naši mladosti ter življenju, potem je proces nekoliko daljši.

Zakaj? Preprosto več vsebin je za predelati, drugače se pa vse da. V samem priročniku so vaje, ki ti bodo pomagale izboljšati samo nadzor in samoregulacijo.

Kaj se pri kompulzivnem prehranjevanju dogaja na energijskem nivoju?

Zelo dobro vprašanje. V osnovi se zgodi zelo logična in preprosta stvar in sicer.

Najprej se zgodi sledeče…

Ko smo pod stresom nam vibracija upade, smo manj stabilni lahko rečemo. Podzavestno iščemo rešitev in seveda, ker imamo s hrano “dobre (olajševalne) izkušnje iz preteklosti” posežemo po njej. To že vemo.

Ampak zakaj pride od tega?

Ko nam je težko, si želimo rešitve, odrešitve in izboljšanja.

Poudarek je na besedi ŽELIMO!

V našem čustvenem telesu čigar funkcija je želeti si različne stvari + naša izkušnja po hrani (npr. čokoladi) ki nas “dvigne”, s tem ustvarimo močno čustveno formo v našem čustvenem telesu, ki se s ponavljajočim se kompulzivnim prehranjevanjem jača in veča. Čez nekaj mesecev ali let postane ta forma tako močna, da dobesedno kontrolira naše vedenje. Mnogi mi poročate o občutku, kot bi nekaj v vas jedlo namesto vas. Point vsega pa je, da ta forma potrebuje sladkor, hrani se z OBČUTKI, ki jih ustvari sladkor ali neka druga hrana. Torej, ko doživite prijetne občutke ob čokoladi, te občutki zadovoljijo (nahranijo) to formo, v energijskih centrih.

Zadnji stavek je zelo pomemben, da ga razumemo. Ko vidite na televiziji reklamo s slastno čokolado ali nekoga, ki se sladka z tortico se vam “pocedijo sline”. Iz znanja miselnih form in njihovega obstoja vam lahko povem, da podjetja, ki prodajajo sladke proizvode to natančno dobro vedo. Ustvarjajo sporočila v obliki oglasov, embalaže, zvokov, tudi vonja, ki draži in hrani te čustveno kompulzivne forme. Po izobrazbi sem tržni komunikolog in poznam to področje zelo dobro. Ker smo izpostavljeni temu leto za leto preko različnih medijev in ker so tudi drugi ljudje okoli nas obkroženi z enakimi dražljaji potem se dobesedno kopamo v temu do te mere, da ne moremo reči niti da niti ne, samo zgodi se. Namen terapij je izkoreniniti te forme iz energijskih centrov do te mere, da bomo od njih osvobojeni. Če je stanje začetno človek lahko zgolj z lastno voljo to odstrani, s pomočjo priložene meditacije in z odločitvijo ter tako raztopi te forme. Če je stanje srednje je koristno 1x – 2x tedensko narediti ter dnevno poslušati priloženo meditacijo. V abnormalno hudem stanju, kjer prihaja do dnevnega prenajedanja, je koristno terapijo narediti 3x tedensko + vključiti meditacijo vsak dan. Dokler se stanje ne normalizira.  Tako ponovno dobimo nadzor nad lastnim odločanjem in ne kontrolira želja več našega razuma. Neravnovesje določenih centrov kot so hipotalamus v možganih, preaktivni center želodca, trebušne slinavke in še ostali povzročajo pretirano željo katere med seansami tudi normalizirava.

Zanimivo pa je to, ko smo v redu, te forme niso aktivne, saj vibrira naše bitje na višji ravni, je srečno, veselo. Ko nam vibracija pade, pademo na to vibracijo, kjer ratajo nepodporne vsebine znotraj nas aktivnejše in zgodi se skok na sladkor.

Tovrstne forme kompulzivnosti variirajo v velikosti od nekaj cm do par decimetrov v premeru in so zataknjene v večini primerov v kronskem centru, centru med obrvi, grlenem centru, sekundarnem grlenem centru, solarnem pleksusu in pri nekaterih popkovni center. Lahko se pojavijo tudi v čeljustnih čakrah, čakri trebušne slinavke, želodčni čakri, dobro pa je tudi očistiti eteričen jezik, usta, prebavni trakt, ter tudi roke, ki imajo tendenco posegati po hrani.

S samo meditacijo si lahko zelo dobro pomagate, s terapijo pa locirava in vidiva koliko je še česa v kolikšni meri. Za meditacijo in terapije mi pišite na info@marjanrijavec.com

The post Ne zmožnost se upreti sladkemu appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Priročnik je nastal kot budnica za vse tiste, ki že zaznavate, da vaši trenutni prehranjevalni vzorci ne vodijo ravno v svetlo smer. Tudi sam sem ga blodil s kavo in piškoti, ter hranjenjem ko sem bil še 100% sit in tako dalje. Vse to je pripeljalo do stanja, da sem bil po vsakem večjem obroku nefunkcionalen cca. 2 uri, samo za spat sem bil, brez volje, počasen. Vzel sem stvari v svoje roke in korenito spremenil svoje življenje in enako bo uspelo tudi tebi.

Želiš si opustiti kompulzivnega prehranjevanja, utapljanja v hrani, morda specifične hrane, čokolade, kave ali česarkoli drugega in s tem priročnikom, ki je sicer napisan na rahlo provokativen način boš sigurno našle/a nekaj odgovorov tudi zase.

Ne dovolimo, da je naše fizično ter čustveno počutje odvisno od ničesar izven nas.

Odloči se prav zdaj, kdo bo od tega trenutka naprej šef ti ali sladkor, čokolada, kava?

Veliko uspeha in veselo branje.

Čuječe prehranjevanje

Poglobimo se. 

Glavni problem je, ker smo ljudje pripeljali hrano do ekstrema. Uf kako dobro, uf kako odličen okus, itd…Glorificiranje na kubik. Medtem ko se pritožujemo čez 2 uri kako nam je slabo ta hrana naredila. Ampak kaj ko nekaj v nas vleče po tej hrani?

Gre za hranjenje povsem brez čuječnosti. Hranjenje iz napačnega motiva, iz napačnega razumevanja zakaj jemo. V večini primerov ljudje jedo zaradi užitka, ki se kmalu prevrne k kompulzivnosti.

v nabiralne vozičke pada toliko svinarije, da je žalostno. Vendar kupujemo mi. Če bi ljudje bili ozaveščeni in poznali svoje telo bi skrbno izbirali energijsko kot hranilno polno hrano ter bi podjetja, ki proizvajajo predelano in umetno hrano dobesedno izstradala.

Problem pa je nastal ker tovrstna podjetja ustvarjajo produkte oz. hrano, ki trigera točno to za kar ste danes tukaj in zdaj. Problem niso podjetja in hrana, problem je naš odnos do hrane, naši vzgibi, razumevanje kaj hrana je, kaj je naše telo, itd…

Zasvojenost s hrano je velika industrija. Biti zasvojen s sladkorjem ali s hrano na splošno je zelo pogosta “zadevica”, ki je razširjena povsod po svetu, predvsem v zahodnih državah. Kompulzivno hranjenje z nezdravo hrano prinese obupne rezultate. Žal sem to tudi sam izkusil že zelo zgodaj v svojem življenju, kot klic in opozorilo, da je hrana zelo pomembna.

Se zavedamo, da jemo ne enkrat na mesec, tako kot gremo k frizerju.

Jemo vsak dan in to 2x – 6x!!! (izračunajte koliko je to obrokov na leto in v 50 letih?)

Brez hrane enostavno ne preživimo.

Metanje vase tone sladkorja in sladkih pijač ali bistveno preveč hrane je neodgovorno do sebe niti do narave. To je rezultat ne stika s samim seboj. Stres in hitro življenje nista izgovor. Resnično nista. Sam sem se kopal v tej iluziji dolgo časa. Tudi če je nivo življenja hiter se da kvalitetno in čuječe jesti. Samo potrebno si je vzeti čas. Da pa si vzamemo čas moramo vzpostaviti stik s seboj, se imeti radi, se poslušati, umiriti.

Človek preprosto je nepodporno hrano ali na nepodporen način, ker je bil tako naučen in se sam neprevpraša ali tukaj nekaj ne štima? Ko pa ti telo odgovori, da so na primer mentalno/fizične kapacitete po obroku skoraj na nuli, potem pa nekaj naredimo. Verjetno ste tudi vi v tej fazi. Lahko se počutite dobro vendar se telesna teža zaradi kompulzivnega prehranjevanja dviga, lahko da so nastale že zdravstvene težave. Ampak najboljše je to, da se vedno lahko odločimo in obrnemo to ladjo v prijetnejšo smer in ta program te vodi prav do tega.

Večina ljudi posega potem po dodatkih, se prehranjuje s predelano hrano, ki sploh ne bi smela biti na policah in na to dodaja dodatke in dela še več škode sebi, v svojem prebavnem traktu (tudi sam sem to počel). To je resnično recept za degeneracijo črevesja v roku parih let. Tako da prevzemimo odgovornost za svoje telo, saj je vozilo naše duše.

Kaj je glavni namen hrane?

Glavni namen hrane je, da ohranja telo vitalno, živo in polno energije. Če jemo hrano, ki nas upočasni in redi potem nekaj v našem dojemanju hrane in navadah ne štima ravno.

Problem, ki se dogaja je prav ta, da je želja po užitku ob določeni hrani premagala željo po življenju, željo po vitalnosti telesa, željo po svobodi od vseh odvisnih navez do hrane, nazivov, denarja itd. in temu bomo naredili konec.

Seveda ko gremo predaleč se potem tega spomnimo in prav zaradi tega se ljudje redimo, zbolevamo in tako naprej. Kot opozorilo, da je pomembno živeti bolj pozorno, čuječe in tukaj ter zdaj. Tudi hrana je velik del našega življenja.

Zato vas povabim na pot čuječnega prehranjevanja, čuječega življenja.

Človek, ki se prehranjuje čuječe, živi bolj čuječe življenje, bolj zdravo, vitalno.

Misli in hrana

Lahko se strinjamo, da je prišlo do neke zasvojenosti s hrano najverjetneje zaradi tega ker smo bili čustveno pod stresom, na tleh, obremenjeni ali s travmatizirani kot otroci, nagrajeni ali kaznovani s hrano, prisiljeni jesti itd. vse to so situacije, ki povzročajo čustveno neravnovesje in hrana ker nam je vsem blizu oz. jo potrebujemo, deluje kot naša “navidezna” rešitev.

V resnici gre za naš obrambni mehanizem, ko gre predaleč. Vklopi se naš spomin ter čustva iz preteklosti, to pomeni, ko smo pojedli čokolado smo se začasno počutili bolje. Razlog pa je sledeč.

Določena hrana sproža določene hormone. Sladkor in čokolada sprožita nastajanje hormona inzulina, kar sproži v možganih hormon sreče, ki mu pravimo serotonin.

Ker pa efekt tega popusti si potem želimo več.

Zanimivo pa je to, da tudi naše misli sprožijo različne hormone v telesu. Naše misli in čustva vplivajo na naše energijske centre, ki so neposredno povezane z žlezami z notranjim izločanjem (endokrine žleze), kjer nastajajo hormoni. To pomeni, da z dnevnim usmerjanjem misli v to kar je dobrega v življenju in hvaležnostjo dobesedno vplivamo ne le na naše čustveno/mentalno polje, ampak tudi na energijske centre, žleze in nastanek hormonov sreče. To pa se dejansko pokaže kot odlično počutje.

Kar želim v tem poglavju povedati je to, da to kar dobimo s čokolado, lahko ustvarimo z mislimi, dobesedno. Je pa za to potrebna disciplina, vaja in vztrajnost

Kmalu nadaljujemo z naslednjič člankom >>>

The post Čuječe prehranjevanje appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.