Če mečemo bel kruh in ržen kruh v isti koš jima delamo krivico. Če mečemo makarone in riž v isti koš jima prav tako delamo krivico. Nisem nutricionist a v svojem življenju zelo dobro opazujem stvari okoli sebe kot tudi v sebi. Če človek dovolj pozorno opazuje reakcijo svojega telesa na specifično hrano lahko sam ugotovi, kateri ogljikovi hidrati so zanj najbolj podporni in kateri sploh ne. Tukaj govorimo o lahkotnosti. Kako lahkotno določena hrana preide skozi nas ter nam ob enem da kar največ energije in življenja.
Tudi marmeladni rogljiček je ogljikov hidrat!
Drži a kako se počutimo po njemu? Nas zabije, obteži, naredi zaspane, nam povzroči še več želje po sladkem itd.??? Potem morda to ni najbolj optimalna izbira drži?
Torej definitivno ni potrebno biti strokovnjak, da izberemo prave ogljikove hidrate zase a v procesu izgube kilogramov je pomembno, da prestavimo v drugo prestavo in zavestno izberemo ogljikov hidrat, ki nas resnično podpre. To so ogljikovi hidrati, ki imajo več vlaknin, tudi več beljakovin in so bolj polni sami po sebi.
OGLJIKOVI HIDRATI in Seznam “TA” kvalitetnih
Dajmo ne izumiti tople vode in le pozorno poglejmo kako se naše telo odziva na pašto ali na kvinojo. Kakšno je blato po takšnem obroku, se počutimo s kepo v želodcu po enem ali drugem? Kar želim predstaviti je to, da morda nekomu bolje naredi pašta kot kvinoja in da je to povsem okej. Mnogo ljudi, ki se odloči za Program STOP SLADKORJU leta in leta sledi specifičnim dietam, kategorizira hrano v dobro in slabo, povsem ločeno od počutja telesa. Kaj ni to tisto kar nas utruja? Osebno menim, da specifične/ostre diete niso rešitev. Ne znam vam povedati koliko ljudi je zatravmiranih zaradi pritiska, ki ga povzroča dieta in to je prva stvar, ki jo pri delu s strankami ovržem. Pritisk diet, pritisk števila obrokov, kaj, kdaj, kako. Nič več!
Za to spustite vse sezname kaj je dobro in kaj ni dobro. Odpreti je potrebno raziskovalni, eksperimentalni duh v sebi do hrane in najti prava živila in prave kombinacije za svoje telo. Gre za proces in ne slepo sledenje dieti. Tisti, ki na to notranje opazovanje ni pripravljen, bo le slepo vztrajal pri prehrani, katere je navajen jesti in tako do izgube kilogramov ter predvsem (kar je najbolj pomembno) boljšega počutja ne bo prišlo ali pa zelo počasi.
Kaj narediti?
Odprimo oči. Kupimo si vse možne vrste ogljikovih hidratov. Bulgur, kuskus, kvinoja, ajdova in prosena kaša, vse vrste pašt (brezglutenske, polnozrnate, navadne, itd…), riž, leča, ješpren itd…in poizkusimo kateri ogljikovi hidrati nam naredijo dobro in z njimi lahko izgubimo težo. Pogledati moramo tudi resnici v oči. Bela moka, gluten in škrob imajo svoj čudežni efekt na telo in vse kar obide to živilo je že dober začetek.
Nihče ne pozna vašega telesa bolje kot vi. Le potrebno si je vzeti čas, razbiti določene mite in prepričanja o hrani ter si dovoliti eksperimentirati, opazovati, raziskovati hrano ter svoje telo. Naj bo proces zabaven in ne utrujajoč. Bo šlo :)?
Osebno mnenje?
Osebno menim, da je ajdova kaša izjemna, saj ima veliko vode, veliko beljakovin in predstavlja resnično uravnotežen ogljikov hidrat, ki ne proži pretirano inzulina. Kvinoja prav tako, le da smo jo malo manj navajeni jesti. Po obeh hranilih človek ostane dolgo sit in neobtežen.
Veselo eksperimentiranje.
