Je vedno razlog za neprijetne občutke vedno v odnosih?

V resnici, da. Morda ne v naših trenutnih odnosih z drugimi, ampak odnos do sebe in življenja. Če se je mama ali stara mama  zelo sekirala, kaj drugi mislijo o družini, je to prenesla nevede na otroka. S tem se pogled na življenje ustvari v otroku, neodvisno od okolice, zgolj v njegovi predstavi tudi v odrasli dobi.

Noben vzorec, program, prepričanje, navada, ni bila ustvarjena v abstinenci odnosov. Po domače, vse kar se nam dogaja sedaj je plod, rezultat naše preteklosti, predvsem prvih 10 let. Naša realnost, dojemanja, precpecija in vse kar paše zraven nam ustvarijo skrbniki. Večina stvari je priučena. Naš odnos do sebe ni mogoče ustvariti brez drugih odnosov, v otroštvu.

Če obiskujete psihoterapevtsko obravnavo pri meni ste že ne malokrat slišali stavek iz mojih ust “Otrok pri 3 letih ne reče “Sem lep, sem prijazen, se ljubim, sem varen, življenje je varno…itd…” To mu ustvarjajo in sporočajo ali pa ne sporočajo starši. In vloga odrasle osebe, je da prepozna kaj so mu starši predali in česa ne. In da ustvarimo tisto, česar nismo dobili in odstranimo tisto, kar so nam in nam ne ustreza. To je tudi namen življenja, spoznavanje in razvijanje. Psihoterapija pa je orodje, ki lahko pospeši proces. Če potrebujete personalizirano podporo sem vam na voljo na info@marjanrijavec.com

Toksičen odnos ZNAKI?

• Kritičnost je najbolj pogost razlog toksičnosti, a ker je tako normalizirana jo ne tretiramo kot toksičnost. Članek o kritičnosti si lahko preberete tukaj.
• Valjenje krivde na nas za vsako stvar. Ali pa mi valimo krivdo na partnerja/osebo (izmikanje odgovornosti)
• Preverjanje, izsiljevanje, pogojevanje. (če ne boš xy, bom…..Če boš xy…bom…)
• Nasilje fizično ali psihično (žaljenje, zmerjanje)
• Grožnje /ustrahovanje (s samomorom, hitra vožnja, razhodom zveze, odvzem otroka, itd…)
• Ignoriranje (nedostopnost)
• Vlek nase, kontrola. (preko klicev, smsjev, spraševnaja, nadziranje)
• Zanikanje lastne odgovornosti in svojega deleža v problemu
• Odločitev po ne spremembi iz strani partnerja (“tak sem in pika”)

Dejstvo je tudi, da je neka oblika toksičnost v nas. To pomeni, da  do našega partnerja ali druge osebe, kar je normalno. Toksičnost ni slaba kot sama, je zgolj nek vzorec/obrambni mehanizem, ki nas efektira. Če je stvar intenzivna poiščite pomoč.

Je toksičen odnos torej izbira ali usoda?

Vprašanje je ali v trgovini izberemo kumare ali buče ponesreči ali namensko ene ali druge? Dajem izjemno banalen primer, ki nas opomni, da je naša glavna funkcija narediti tisto, kar je prav za nas. Če potrebujemo ali želimo kumare bomo kupili kumare, če pa buče pa buče. Seveda so naši programi in programiranje iz preteklosti bolj kompleksni in globlji, a vseeno ko vidimo, da nekdo neprestano manipulira z nami, izvaja verbalno ali fizično nasilje, zakaj ne izberemo drugačnega odnosa?

Problem je, ker verjamemo strahovom in svojim preteklim programom. “Ni boljšega kot je on”, “Ah samo malo moram potrpeti”, “Saj ni tako hudo, kot mislim”….

In tukaj Dragi moji pa naj vam povem resnico. TO KAKO BOMO O TEH PROGRAMIH MISLILI PA JE NAŠA IZBIRA.

Mi lahko imamo strah pred odhodom od toksičnega partnerja, ker nevemo kako bomo brez njega, ampak ali bomo temu verjeli ali ne je pa naša izbira.

Ljudje obstanejo, ker verjamejo vsemu kar čutijo in mislijo takoj. To kako bomo mi mislili o sebi, o odnosu in o svojih programih je NAŠA IZBIRA.

Psihoterapija pomaga pri temu, da ozavestimo programe, vzorce, prepričanja, mišlenja, ko pa jih OZAVESTIMO, ko jih vidimo, v tistem momentu postane to naša izbira ali bomo rekli DA to drži, ali NE, tega ne želim in naredil bom spremembo. Edina ovira je “slepota”, do trenutka ko ne vidimo kaj počnemo in zakaj. Ko vidimo kaj počnemo in zakaj takrat je to naša izbira.

Torej če vidimo, da smo v toksičnem odnosu, beremo o tem, vidimo  znake na partnerju/ki, na svojem slabem počutju, drugi nam govorijo, lasten otrok nam pove, da je mami/oči zelo jezen/a itd…Potem izbiramo tak odnos.

Karma in odnosi

Osebno sam verjamem, da vsak se rodi v družino, kjer bo lahko udejanil svojo življenjsko lekcijo po katero je prišel. Če to ne bi držalo, potem bi bili v rokah usode in lahko bi bili v vlogi žrtve iz življenja v življenje. Nobene koristi ni, da verjamemo v usodo, razen ta, da se ohranja vloga žrtve in nemoči. To ali usoda ali zavestno ustvarjanje obstaja je ponovno naša izbira. To je kot, kater film bomo pogledali. Naša odločitev.

Kje tiči zajec?

Eden izmed globljjih razlogov zakaj ne gremo ven iz takšnih odnosov pa je, ker mislimo da si ne zaslužimo boljšega. Podzavestno. Prepričanje, da nismo vredni več, da boljšega ni, da boljše ne obstaja. Kar je popolna mentalna blokada, iluzija, ki ji verjamete. ODLOČITE SE DA TO NI RES! Kje je bojevnik/ca v vas, ki brani sebe? Vsaka sprememba zahteva pogum, pogum pa je tvoja odločitev. Ponersreči ne morete biti pogumni in odločni. To morate zgraditi z zavestno uporabo uma, telesa in volje.

In sedaj ko to veste, je to ponovno vaša izbira. Če mislite, da si ne zaslužite kvalitetnega odnosa in partnerja in da ne obstaja, je to vaša izbira. Izberete lahko drugače.

Izbira pa je vaša.

The post Toksičen odnos! Izbira ali usoda? appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Pogostokrat pri delu z ljudmi naletimo na tematiko partnerstva. Kako ne drugače, saj je partner največji del našega življenja. Z njim oz. njo si ustvarimo novo življenje in družino. Leta minevajo in pogostokrat po letu do treh se pokaže pravi obraz. Velikokrat ko gremo živeti na svoje oz. skupaj, se vidi s kom v resnici smo. Zelo pogost pojav, ki vpliva na razdor partnerske zveze je kritičnost, ki se tekom let nabira in akumulira. Z drugimi besedami gre za sodbe, obsodbe, kritike, nerealna pričakovanja iz strani partnerja. Sprva in najpogosteje so ne zlo namerne, kasneje se pojavljajo kot oblika manipulacije.

Da se lahko izvijemo iz primeža kritičnosti in sodb partnerja ali katere koli druge osebe, je pomembno da razumemo dinamiko. V tem članku želim predstavit tematiko kritičnosti s ciljem opolnomočiti vsakega izmed vas.

Kaj je kritičnost

Kritičnost je v osnovi jeza. Ta jeza bazira na nekih prepričanjih kako naj bi bilo, in ker ni. Potem pride do jeze. Torej kritičnost, sodbe, obsojanje je posledica nekih nerealnih pričakovanj, ki ustvarijo frustracijo. Problem pa nastane, ko to drugi ljudje pričnejo izvajati nad nami ali pa morda tudi mi nad njimi. Se vidite v opisu? Vam to počne kdo od bližnjih? Počnete to tudi vi komu od bližnjih? Kako si pomagati?

Problem kritičnosti je saj nam sporoča, da nismo dovolj dobri. Da delamo nekaj, a ne dovolj dobro, po pričakovanjih neke druge osebe. Kot otroci smo bili sojeni, kritizirani itd…zakaj? Zaradi strahu staršev, da nebi uspeli, iz njihove perspektive pa je bilo to tolmačeno, da bi mi postali boljši, brez da bi se zavedali kakšen negativen efekt ima to na otroka.

Kako kritizirati mojstrsko?

Kritika lahko rani ali pa je konstruktivna. Pomembno je, da se zavedamo, če želimo nekaj pokomentirati, ali je sploh potreba? Velikokrat potrebe ni in povzročamo le balast s svojimi besedami. Komentiramo in ustvarjamo neka mnenja kljub temu, da nas človek ni povprašal niti ni pripravljen na neko razpravo, drži?

Če gre za kritiko naj bo konstruktivna. Najprej opazimo in izrečemo kvalitete osebe, jo pohvalimo….In nato povemo naše mnenje, predloge in izboljšave.

A moramo razumeti, podati mnenje in kritizirati sta dve različni stvari. Če govorimo o konstruktivni kriti gre v osnovi za dobronamerno mnenje.

Kaj narediti če nas partner kritizira?

Ko delam z ljudmi je zelo pogostokrat videti kritičnost v energijski psihodinamiki med dvema. Pogostokrat se hakljata dva na grlenem centru. To pomeni, da se ustvarjajo kritične, jezne energijske vezi na gerlenem centru, kar povzroča nezmožnost odpreti srce, se slišati, razumeti, biti podporen. Skratka v le parih dneh si lahko ljudje naredimo veliko škeode znotraj odnosa.

Če nas partner kritizira moramo najprej sami videti ali ga tudi mi kritiziramo?

Velikokrat mislimo, da smo žrtev kritičnosti te osebe in da sami ne ustvarjamo te energije. A kako jo naj ne bi, če kritike letijo na nas. Kaj želim povedati? Gre za en “smotan” ping pong. Podajanje žogice. To je tudi izraz, ki ga stranke pogostokrat uporabljajo. Ping pong, kjer žogica nikoli ne pade na tla. Slej kot prej se utrudi človek drži?

Rešitev leži v zavedanju, da moramo izstopiti iz igre.

Prenehati moramo kritizirati in zavestno najti dobre in lepe stvari o sebi ter predvsem partnerju v tem primeru. Druge ni. Zakaj o sebi? Ker je verjetno partner ustvaril o nas kar precej nepodpornih misli, ki so nepodporno vplivale na našo samo podobo. Bolje kot mislimo o sebi težje kritika pride do nas. Razumete, da če je naša samopodoba zgrajena potem ljudi, ki nas kritizirajo ustavimo in jim postavimo mejo. Torej najboljša trajna zaščita, da nas negativne misli drugih ljudi ne efektirajo je to, da o sebi razmišljamo in vidimo tako dobro, da so misli drugih brez predmetne. Posebaj ne utemeljene kritične misli, ki so uporabljene kot sredstvo za manipulacijo ali željo po črpanju naše moči skozi metodo “če si ti slabše sem jaz močnejši”.

Povzetek članka – Partner me kritizira

Torej z izbiro pravih podpornih misli o sebi in partnerju lahko zgradimo nazaj odnos. Seveda pa je pomembna obojestranska pripravljenost, v katerem koli odnosu. Če gre stvar predaleč pogostokrat eden izmed zakona težko vidi možnost, napredek itd…Zaradi podajanja kritik dva izgubita zaupanje med seboj. Poskrbimo, da stvar ne pride tako daleč.  Rešitev je edino iskren pogovor, prijetne zavestne misli in odpuščanje za preteklo škodo.

Za dodatna vprašanja, vpogled in prečiščenje energijske psihodinamike mi pišite na info@marjanrijavec.com

The post Partner me kritizira appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Mnogo žensk mi potoži, da ste v odnosu kjer se počutite zapostavljene, vas partner ignorira, je čustveno nedostopen, hladen, vali krivdo na vas, manipulira, itd…(če se ti ravno to dogaja v odnosu, preberi cel zapis.)

V takem odnosu sem bil tudi sam, lahko mirno priznam in prišel sem tudi uspešno ven. Govorim ti iz izkušenj.

Verjetno je tvoj partner uspešen, všečen in priljubljen med ljudmi, v ozadju znotraj 4 sten doma, pa je slika povsem drugačna in nihče ti ne verjame. Niti ne veš s kom bi se pogovorila???

Nekaterim bo to znano?…

Poizkušaš znova in znova zgladiti odnos, se odkrito pogovoriti, odzove pa se le takrat ko ON nekaj rabi od tebe.

Ko do tega pride se v tebi pojavi občutek “O mogoče se mu je pa odprlo srce in se želi pogovoriti”

Oblije te val upanja!

Vendar kmalu si ponovno razočarana saj te dobesedno zavrže kot smet. (sliši se grdo vendar realno).
Ostanejo pa občutki praznine, nepomembnosti.

Zakaj te partner ne spoštuje?

Ker mu dovoljuješ, da s teboj ravna tako.
Da pa mu postaviš jasne meje moraš pa najprej začeti ljubiti, ceniti in spoštovati sebe. (to je skrivnost)

Šele ko se imaš rada na globljem nivoju in se čutiš, čutiš svojo globino, šele takrat lahko tudi spoštuješ sebe in potem te tudi drugi spoštujejo. Pomembno je, da se začneš bolj čutiti in “manj razumeti”. Poveži se s svojo žensko esenco.

Pomembno je, da se naučiš “odklopiti um” hitro.

Da znaš preklopiti iz uma v srce in iz srca v um.

Dotikaj se, spoznaj se, začuti se, napiši 5 stvari v katerih si dobra, preberi TOP knjigo, pojdi s prijateljicami ven, privošči si tantrično masažo itd…

Si opazila, da ko partner ali pa moški s katerim se dobivaš, dobi tisto kar želi ga potem ne zanimaš več tako in ostanejo le občutki praznine, v resnici globoke izdaje in najhujše občutek manjvrednosti ter krivde da si ti kriva za njegovo vedenje. Sprašuješ se kaj sem naredila narobe in želiš še bolj popraviti?

In naj ti povem draga Ljubljena. To ni prava ljubezen, to je zelo pogojna ljubezen.
Kot intuitiven, čuten, tantrični moški in energijski terapevt ti lahko povem, da ima vsak človek različno razvito energijsko polje. V energijskem polju se z lahkoto vidi ali je partner ali potencialni partner z interesiran le vase ali je iskreno pripravljen ljubiti tebe in tvoje otročke. Če te zanima več me kontaktiraj.

Seveda pa ti čustveno nedostopen, hladen odnos lepo kaže da te čaka še nekaj dela. Kot nas vse!

Naučiti postaviti meje, se začeti ceniti, se ljubiti in tudi razrešiti svojo travmo, ki je povzročila to stanje.

Poizkusi iti iz mindseta “kaj mi on vse hudega dela” v “kaj me želi ta odnos naučiti” okej?
Vem, da je težko ampak verjamem, da boš zmogla!

Sam sem šel čez enak proces, bilo je boleče za popi***t…

Ampak je vredno Se zelo izplača.

Naj ti še povem Draga Ljubljena.
Ta tvoja “nedostopna ljubezen(partner)” ima ogromne težave s samim sabo, strah pred izražanjem čustev, ki izvira iz globokih travm iz otroštva. Te rane prekrije z večimi maskami, ki se odražajo kot aroganca, jeza, manipuliranje, agresija, itd…jeza in odrivanje mu omogočajo da ostaja čustveno zaprt kjer se počuti “varno”. Deluje ne dostopen a v resnici te kontrolira, ker ga je strah da bi te izgubil. Vendar to je zanka. Kontrola ni ljubezen, gre za pogojno posesivno ljubezen. To je globoko zakoreninjen strah pred izgubo, strah pred biti sam. Spremeni to prepričanje, napolni ga z občutki varnosti in zaupanja (Delo s prepričanji je zelo močno in efektivno)

Ko te partner prizadane se počuti dobro in nabije svoj ego v višave (nekateri to počnejo, ni pa nujno, da je v tvojem primeru tako, lahko da je le čustveno odtujen). Torej gre za eno smerni tok. Vidiš?

Naj pa te v tej fazi pomirim in prizemljim??‍
Njene oz. Njegove travme, jeza, ponos, hlastanje po pomembnosti, tunkanje tebe dol ne moreš raztopiti z svojo ljubeznijo? tako on ohranja občutek svoje lastne vrednosti, tako da ima ob sebi nekoga ki ga tunka. V resnici je tudi on žrtev svojih nepodpornih programov, vendar jih mora on sam ozavestiti in razrešiti. Oba sta ranjena, le da se ti tega zavedaš on pa mogoče še ne. Vendar koliko časa boš vztrajala v ne zdravem odnosu?

Se ti kristalizira?? Super?

Iz izkušenj ti govorim
Poizkušal sem mesce in mesce z zelo naprednimi tehnikami in edini način je jedernato prerezati vezi, potegniti vso svojo moč nazaj k sebi in prekiniti stike.
(Z srčno energijsko terapijo te vodim skozi ta proces)

V resnici je dokaj lahko čeprav se mogoče že mesce ali leta koplješ v tem odnosu, ki očitno ne funkcionira.

Veliko žensk in moških se zaradi takega odnosa valja v depresivnem stanju in pomembno je da nekaj ukreneš in to hitro!

Si opazila, da po komunikaciji s tem partnerjem na koncu ostaneš praznih rok le ti? Prazna, izžeta? Njemu pa kot da ni nič?

Zakaj bi si to počela?

Odloči se danes in ga pošlji u tri pi*** materine z nasmeškom na ustih? (prevod: Postavi jasne meje in začni graditi svojo lastno samo podobo nazaj!)

To niso običajno moje besede ampak edino to deluje, preverjeno!!!

Dovoli se postaviti zase in za svoj obstoj, koristna sebi, svoji družini, prijateljem in svetu si le če si sama s sabo okej.

Dobra volja je pa 100% tvoja izbira.

Boš še vedno čakala da se spremeni v ljubečega, komunikativnega princa?

Ali boš raje se odprla prijetnejšemu odnosu, ki te v resnici že čaka?

Mnogo žensk misli podzavestno, da jih bo edino ta “nedostopen” partner osrečil kar je zgolj iluzija. To se da “ozdravit”

To so mislne forme katere ti pomagam odstraniti, tako da bos spustila star nepodporen odnos, začutila svojo jedro, boginjo v sebi in na koncu v radosti pritegnila prijetnega partnerja, ki te bo z vsem srcem ljubil.

Mislim da si želiš točno tega in naj ti povem da je to 100% mogoče.

Če se srečuješ s podobno situacijo ti z veseljem pomagam.

Marjan

The post Čustveno hladen partner? appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.

Ker pa je intenziteta odnosa na začetku zelo intenzivna, želeli ali ne…pride lahko do pretiranega ugajanja partnerju, če že ne zavestno, najverjetneje podzavestno. Veliko ljudi oz. predvsem moških bi to sedaj verjetno zanikalo, vendar je to normalno.

“Ko imaš nekoga res rad, se želiš za njega potruditi, želiš, da mu je dobro in da uživa!”

S tem ni nič narobe, samo pomembno je, da se večkrat spomnimo in zavedamo tudi svojega centra. Verjeli ali ne, ampak možno je biti izjemno ljubeč, ustrežljiv, pozoren a ob enem zelo sam svoj, v svojem centru in samozavesten.

Ohranjanje svojega centra je še posebaj pomembno, če se s partnerjem preselita skupaj v isto stanovanje/hišo ali pa preživita res ogromno časa skupaj. Zgodi se lahko namreč, da čez dan gledaš, opazuješ, se pogovarjaš in preživiš ogromno časa s partnerjem, kar pripelje do tega, da ogromno časa preživimo v energijskem polju partnerja in pozabimo na svoje polje. Moč in voljo pa nam daje prizemljenost s samim sabo, s svojim telesom.

Enostavne rešitve za ohranjanje svojega centra so:

• gledanje sebe v ogledalo in pozitivno pogovarjanje s samim seboj za nekaj trenutkov
  (s tem opazimo, se prizemljimo)
• pogledamo lahko svoje roke in se čez dan večkrat zavedamo svojega telesa
  (se zavemo svojga centra, tukaj in zdaj)
• si ponovimo kakšno mantro “Jaz sem tukaj in zdaj, v svojem telesu!”…

Skratka, da ne pozabimo nase okej? To je zelo pomembno, ker če pozabimo nase imamo občutek, da nas odnaša, da smo nestabilni in zgubimo svojo življensko pot, ki pa je še vedno individualna.

“Partner je zgolj velik korak na naši poti, pot pa je še vedno naša! Ne pozabimo tega :)”

Ko smo z nekom tako zelo  povezani in prepleteni, mentalno, čustveno, fizično, kot tudi energijsko pride do prepleta med dvema dušama. Prepletejo se vsi aspekti, podporni in malo manj podporni, kljub temu pa so te malo manj podporni, priložnosti za izjemno rast…In ravno za to pišem ta članek.

Zakaj pišem ta članek?

Verjeli ali ne določene stvari, določena prepričanja, vzorci, občutki in spomini pridejo na plano le v odnosu s točno določeno osebo. Ko partner nekaj reče in se v nas vzbudi izjemno neprijetno čustvo, iz nenada, to pomeni, da je tukaj rana, katera je nastala v prejšnem odnosu, v otroštvu ali celo v preteklem življenju in jo je smiselno  pogledati, jo očistiti, razrešiti in se vprašati iz kje izhaja, se pogovarjati o tem.

KAJ JE TOREJ BISTVO ODNOSA?

V partnerstvu smo za to, da nam to rano partner pomaga tudi očistiti. To ne pomeni, da prevzame rano nase. Ker ko se na partnerja zderemo ob tem občutku, mu svojo rano prenesemo, si želimo raniti osebo, katero imamo najraje? Partnerja morata stopiti skupaj in iti čez izzive, če tudi jih ima samo en.

Stavki partnerja v odnosu kot so na primer “To je tvoj problem” ali pa “To je tvoja stvar / tvoja rana” oddaljijo partnerja drastično. Saj ko to partner izgovori zanika osnovni namen odnosa, ki pa je skupna rast, razvoj, medsebojna pomoč. Seveda mora vsak sam počistiti svoje rane, vendar nam jih partner lahko pomaga očistiti, zgolj s poslušanjem, izkušnjami in z svojim doprinosom.

Cilj odnosa ni le…

da si drug drugemu mečemo vzorce in prepričanja iz pretklosti na plano, ampak, da gresta skupaj skozi to rano kot partnerja, kot najboljša prijatelja. Da si pomagata, da se razumeta in sta sočutna, brez obsojanja, oz. s čim manj.

V partnerskem odnosu je zelo koristno ohranjati vez “zelo dober prijatelj”. Odnos “zelo dobra prijatelja” je povezovalen in združuje. Odnos “mož in žena” ima še močnejšo vez, ampak ima lahko negativno konotacijo oz. zaradi nabranih negativnih izkušenj in občutkov, lahko to partnerja oddalji. V ozadju so še močnejše stvari, ki nastanejo ob poroki…Za to se ogromno odnosov po poroki začne majati…o tem kdaj drugič…

Dva se najdeta z razlogom…

Če smo res čuječi, lahko po parih tednih/mesecih ugotovimo, da imamo s partnerjem zelo podobne rane, mogoče v malo drugačni obliki, vendar je neka glavna tema, ki je obema skupna. In če parterja ozavestita, katero skupno rano imata, se zavestno odločita, da bi šla rada čez to in gresta v proces skupaj, da zrasteta, da se razvijata, je to to…To je potem to. To je smisel odnosa. To je bistvo, bravo!

Ko partner nekaj reče in v nas vzbudi nenaden in močan občutek lubosumja, je idealno, da nam partner tudi pomaga iti čez to in nas ne obsoja. To je čar odnosa, to je ves smisel. V partnerskem odnosu smo na istem bregu in ne na nasprotnem bregu. Partnerja pomeni odnos, odnos pa pomeni sodelovanje in ne “Jaz proti tebi, ti proti meni”. Odnos ni vojna, odnos je harmonija, je iskanje skladja s ciljem zrasti skupaj.

Ko dosežemo v odnosu, da ob nelagodju partnerja hitro stopita skupaj in si želita iti čez izziv, to rano, dasta namero in sodelujeta, je potem to to.

Povzetek

Cilj tega članka je le, da se spomnimo, da smo v odnosu res na istem bregu, da je to osnovni namen odnosa, da rasteta skupaj, si pomagata. Odnos je rast in nič drugega!

Lepe poletne pozdrave,
Marjan

The post Partnerski odnos in njegov osnovni namen appeared first on Energijska Psihoterapija® Vrhnika - Marjan Rijavec.