Poslanstvo. Kako ga najti?

Se nam poslasnstvo nenehno izmika izpod rok? Iščemo nekaj kar ustvarja le naš um?

Zelo pogosto se zgodi, da ljudje ki zavestno delajo na sebi pridejo v fazo, kjer en dan ugotovijo svoje poslanstvo, drugi dan pa ne vidijo smisla v le temu. To je normalna in neizogibna faza. Do nje pride iz večih razlogov. Prvi je ta, da človek vidi, da to kar počnejo generacije pred njim ni ravno funkcioniralo in da ne prinaša rešitve. Za to išče onkraj poznanega. Informacije išče v knjigah, učiteljih, modrostih, ki si jih pridobi tekom življenja in tako dalje. S tem je povsem vse v redu, dokler ne pride do frustracije, da ta oseba ne živi svojega polnega potenciala, poslanstva. To je obdobje, ki ga sprožijo določene notranje rane in ne podporne misli in v tem prispevku si bomo pogledali katere. Seveda jih je mnogo več vendar smernica bo na mestu, za vse tiste, ki se znajdejo v tem začaranem krogu.

Drži, gre za začaran krog.

Vemo, da obstaja nekaj večjega, višjega, bolj izpolnjujočega od trenutne stanje zavesti ampak tega ne moremo doseči, če pa že dosežemo, dosežemo le za kratek čas. Eden izmed glavnih faktorjev za tovrsten začaran krog je dejstvo, da želimo doseči nekaj kar je onkraj uma z umom. Iščemo svobodo, odrešitev muk, popoln smisel, bistvo vsega kar je, ja?

Vendar vprašanje je…Kaj nam je na poti pred tem?

Smo morda sami sebi napoto? S svojimi mislimi, ki nas držijo ujete?

Morda.

Katere misli?

Zaradi videnja problematike človeštva in potreb se težko usmerimo v nekaj in v tem ohranjamo pozornost?

Zakaj?

Ker mislimo, da moramo biti ciljno usmerjeni, tako smo bili naučeni in vzgojeni.Drugi mislijo kako bi morali mi živeti. To je problem. Gre za zelo subtilno miselno formo v kateri je večina ljudi, kjer povezujemo cilje in doseganje ciljev z lastno vrednostjo. Ovrzimo to, znebimo se tega.

Naša vrednost ni pogojena s tem koliko naredimo ali kako osredotočeni smo. To je iluzija človeškega uma.

Naprej.

Ker vidimo, da drugi delajo velika dela, premike, gibanja in tako dalje, se ob tem počutimo majhne in naše poslanstvo izgubi smisel v hipu ja?

Ponovno, gre za tendenco primerjanja, ki bazira na občutkih da nismo dovolj, da naše delo nima vpliva.

To je ponovno le občutek oz. prepričanje projecirano v nas tekom življenja, katerega smo tudi sami hranili. To je potrebno zavreči. Očistiti se notranjih občutkov in prepričanj manjvrednosti, ter tendence primerjanja, tekmovanja, itd…

Naprej.

Ponos. Želimo si poslanstva in vizije zaradi želje po biti vpliven, viden, glavni. Morda ja, morda ne? Poglejmo iskreno vase.

Tale je nevarna, verjetno najbolj od vseh, tudi najtežje si jo je priznati. Tako kot ljudje hlastajo za denarjem, hlastajo ljudje po duhovni moči in vplivu. Žal je to fatalna napaka. Imamo v sebi tovrstno željo, da bi bili duhovno močni zaradi lastnih interesov? Kako naj potem poslanstvo sploh vidimo, če ga prekrivata sebičnost? Vse je okej in vsak aspirant na poti sebe se srečuje s tem. Le odstraniti je potrebno to kakor hitro se le da.

Naprej.

Obsedenost s poslanstvom. Iloziorna prepričanja kaj poslanstvo sploh je. Kaj sploh je? Prosim odgovorimo si. Napišimo na list in poglejmo ali je to res to. Ali bo to res prineslo izpolnitev, ali je le kup naših misli oz. misli drugih. Iskreno vam povem, potenciranje tega poslanstva med new age coachingom je šlo malo izpod nadzora. Ljudje plačujejo denar, da najdejo svoje poslanstvo. Veliko denarja. Poznate koga, ki ga je že našel?

Vse te misli in prepričanja, da mora vsak imeti poslanstvo v velikem kalibru hromi naš um in nam preprečuje, da ga dejansko živimo.

Poslanstva ne moreš najti, lahko ga le živiš. Ponavljam…

Poslanstva ne moreš najti, lahko ga le živiš. Kaj to res pomeni, razumemo?

Problem je ker iščemo nekaj kar ne moreš najti. Edina stvar katero lahko naredimo je to da raziskujemo, razmišljamo in dvigamo svojo stopnjo zavesti.

Poslanstvo ljudje mislimo, da je izven nas, da je nekaj kar moramo doseči. In ravno ta ideja nam preprečuje živeti poslanstvo kot samo.

Poslanstvo je življenje samo, ni od 8h – 16h. Želimo spustiti vse in živeti predano vsako sekundo ali želimo le varno službo kjer se bomo počutili dobro?

Nadaljujemo naprej.

Pričakovanja drugih ljudi kako bi morali živeti ustvarja pritisk na vas. Hrani vaše misli, da ne živite to kar bi “morali” po njihovem. Tukaj terapevti, svetovalci in coachi delajo fatalno napako. S svojimi prepričanji kako naj bi nekdo moral biti hranijo rane svojih strank. Se vam to dogaja? Smo prebrali knjigo kjer avtor opisuje, kako naj bi živeli. Kakšno jutranjo rutino naj bi imeli? Kako moramo jesti, kako moramo itd…? Tudi sam se kdaj ujamem v te zanke.

Odstraniti je potrebno vsa pričakovanja drugih kako naj bi mi živeli. Potem bomo svobodni.

Naprej.

Ko nehamo iskati poslanstvo, ga najdemo.

Da pa nehamo iskati poslanstvo moramo odstraniti vse misli, občutke, ideje, prepričanja, ki nas držijo v kalupu, “kako naj bi živeli”, “občutke manjvrednosti” itd…kot bi zatemnjena črna očala sneli iz oči. Če ne odstranimo, gledamo le v očala skozi katera se ne vidi.

Ne išči poslanstva, živi.

Pričakovanja drugih ljudi nas držijo v krču, kdaj bomo začeli čistiti te misli?

Pričakovanja kakšne ocene naj bi imeli, kako naj bi se vedli za mizo, kako naj bi se šolali, kako naj bi izgledali. Ko smo v življenju izstopali izven, so nas hitro popravili. Na to smo začeli popravljati druge tudi mi. In tukaj smo sedaj. V fazi ko moramo ovreči in zavreči mnogo stvari.

Kaj ni tvoje poslanstvo?

Razmislimo…

Ko defeniraš poslanstvo se omejimo na napisano. Če ne definiramo poslanstva dovolj natančno, ima naš um občutek ne osredotočenosti.

Torej ne definiraj, ne dajaj življenju oblike, forme, strukture v takšni meri, saj omejuje.

Poslanstvo v enem stavku ali pa vizija, misija v enem stavku, kolikokrat smo jo že spremenili?

To ukvarjanje s samim sabo to tolikšne mere je problem.

Pravo poslanstvo je življenje samo.

Poglejmo ljudi, probleme ljudi. Naše probleme, človeštva, zemlje.

Dela je dovolj. Samo začnimo. Vsak na svojem področju.

To je to.

Problem pa je, ker želimo to delovanje spraviti v kocko, v okvir, zaradi lastnega občutka usmerjenosti, fokusa, itd., kar nam da občutek varnosti, ki pa je vprašljiv.

Ideje za naše poslanstvo so vrednote človeštva in visoko etična prepričanja.

Poslanstvo vključuje človeštvo in ne lasten interes.

Ker pa iščemo poslanstvo iz lastnega zadovoljstva in potrebe po smislu in varnosti ga ne najdemo.

To je povsem enako kot bi šli z raketo do poštnega nabiralnika pred hišo.

Poslanstvo je dinamična stvar, živa, se razvija.

In edini način da se nam kristalizira je, da živimo življenje in se ne ukvarjamo s poslanstvom.

Skrb za svojo stopnjo zavesti, ki gravitira iz jaz jaz jaz na mi mi mi, potem se zavese začenjajo odgrinjati.

Življenje začenja dobivati smisel.

 

Lep pozdrav.